Želel je biti rock zvezdnik, postal pa nov kitajski tehnološki up

Nov model umetne inteligence kimi K3 je vodilna podjetja v Silicijevi dolini znova opozoril na resno konkurenco iz Kitajske. Tokrat jo uteleša mladi soustanovitelj podjetja Moonshot AI Jang Žilin, ki se ga nekdanji sošolci s fakultete spominjajo kot računalniškega genija in navdušenca nad rock glasbo, kalil pa se je tudi v ZDA.

Sredi julija je Moonshot AI izdal novo različico svojega modela kimi, ki se imenuje K3. Po le nekaj dneh so morali začasno zamrzniti nove naročnine, saj njihovi strežniki niso mogli procesirati vsega prometa, ki ga je privabil zmogljiv model. Ta agent umetne inteligence z odprtimi obtežitvami (tj. z javno dostopnimi parametri urjenja modela) v nekaterih tehničnih disciplinah lahko tekmuje z vodilnimi (in dražjimi ter zaprtimi) ameriškimi modeli, kot sta doslej storila že modela podjetij Deepseek in Z.ai.

Zdaj Moonshot – podobno kot Deepseek – zbira svež kapital, s katerim bi povečali računsko moč. Prav to je običajno velik izziv za kitajske razvijalce, ki zaradi ameriških izvoznih omejitev nimajo dostopa do najnaprednejših čipov Nvidie, jim pa na pomoč prihaja domači Huawei s svojimi čipi za umetno inteligenco. Prav tako – podobno kot Z.ai v začetku leta – načrtujejo vstop na borzo v Hongkongu, kar bi jim tudi prineslo več denarja za naložbe.

Toda Jangova pot do uspeha ni bila enostavna. Moonshot se je leta 2024, le leto po ustanovitvi, soočal z rastočimi stroški urjenja modelov, prihodki pa so bili zanemarljivi. Po izidu modela deepseek R1 januarja lani je Jang ugotovil, da so se prenaglili z lansiranjem na trg: iz trženja obstoječih modelov se je preusmeril v urjenje novih in jih tokrat zasnoval kot odprte modele – prvič julija lani z modelom K2.

Genij Jang

Jang je bil rojen v provinci Guangdong leta 1992. Kot srednješolec je zmagal na nacionalni olimpijadi v informatiki, s čimer si je prislužil sprejem na univerzo Tsinghua v Pekingu. Vseeno je opravil tudi sprejemne izpite na univerzi in tudi nacionalno preverjanje znanja gaokao, ki slovi po svoji zahtevnosti – tudi prek teh kanalov je bil sprejet.

Na fakulteti je sprva študiral strojništvo, nato pa kmalu zamenjal smer na računalništvo. Njegov mentor je bil soustanovitelj start upa Z.ai Džje Tang. Diplomiral je kot najboljši v letniku.

Ob študiju je ustanovil tudi rock skupino Splay, v kateri je bil bobnar in pisec skladb. Njegov wiki-profil na kitajskem spletnem iskalniku Baidu razkriva, da je kot otrok sanjal o tem, da bo nekoč rock zvezdnik ali potujoči pesnik. Kot je dejal v intervjujih za kitajske medije, je oboževalec skupine Pink Floyd, podjetje pa je poimenoval po svojem najljubšem albumu, Dark Side of the Moon. Po pisanju FT so konferenčne sobe na sedežu podjetja v Pekingu poimenovane po različnih rock skupinah, sredi pisarne pa stoji bel klavir.

Ker je bil Jang zmožen akademski uspeh združevati z bolj romantičnimi dejavnostmi, se ga je prijel vzdevek “genij Jang”, je za FT dejal eden od njegovih nekdanjih sošolcev na fakulteti.

V ZDA so ga vabili največji

Jang se je po diplomi leta 2015 odpravil na doktorat v ZDA, na univerzo Carnegie Mellon, kjer je v štirih letih pridobil doktorat. V tem času je delal pri velikanih Meta Platforms in Google Brain, kjer je sodeloval pri razvoju velikih jezikovnih modelov, ter objavil več odmevnih akademskih člankov na področju umetne inteligence. Po doktoratu so ga vabili v Apple, odprta so mu bila vrata na postdoktorske programe na Stanfordu in MIT, a se je danes 34-letni Jang raje vrnil domov na Kitajsko.

Tam je najprej sodeloval pri nastajanju velikih jezikovnih modelov, ki sta jih razvijala Huawei in pekinški inštitut za umetno inteligenco. Ko je novembra 2022 izšel ChatGPT podjetja OpenAI, je potoval nazaj v ZDA, da se nauči več o modelu. Marca naslednje leto je skupaj z dvema nekdanjima sošolcema ustanovil Moonshot AI, v katerem je tudi zaposlil mnoge sošolce z univerz Tsinghua in Carnegie Mellon. Tako mu je v neizprosni bitki za talente na področju umetne inteligence uspelo ohraniti večino približno 300-članske ekipe. Oktobra 2023 je podjetje izdalo prvega klepetalnega robota po imenu kimi.

Moonshot AI se je hitro uveljavil kot eden od šestih kitajskih “tigrov” umetne inteligence, ki z manj računske moči in manj kapitalskega zaledja skušajo izzvati ameriške tekmece, kot sta OpenAI in Anthropic. Toda še leta 2024 so prihodki znašali le 2,4 milijona dolarjev ob visokih stroških urjenja modelov, junija letos pa so ponavljajoči se anualizirani prihodki (ARR – annualized recurring revenue, angl.) dosegli že 300 milijonov dolarjev.

Na borzo

Julija letos je podjetje sklenilo nov krog financiranja, v katerem so zbrali 3,5 milijarde dolarjev od vlagateljev, med katerimi sta kitajska tehnološka velikana Alibaba in Tencent in kitajski državni sklad za umetno inteligenco. S tem je tržna vrednost Moonshota dosegla 35 milijard dolarjev – kar 117-kratnik ARR. Za primerjavo, OpenAI je v zadnjem krogu financiranja dosegel tržno vrednost, ki je 34-kratnik ARR, pri Anthropicu je tržna vrednost 21-kratnik ARR, pa so že v primeru teh ameriških podjetij pogosta opozorila o nastanku mehurčka in previsokih vrednotenjih.

Pri tej agresivni valuaciji Moonshota velja omeniti, da so se prihodki podjetja potrojili v le štirih mesecih – še marca so znašali 100 milijonov dolarjev, do junija pa skočili na 300 milijonov. In to še preden je mesec pozneje izšel model K3, največji model z odprtimi obtežitvami na svetu, ki je povpraševanje povečal do te mere, da podjetje ni bilo več zmožno sprejemati novih naročnin.

To kaže, da Moonshot nima težav s povpraševanjem, temveč z zagotavljanjem zadostne računske moči, saj se tako kot drugi kitajski tekmeci zanaša na manj zmogljive čipe Nvidie in Huaweija. Kot je poročal Bloomberg, naj bi Alibaba – eden zgodnjih vlagateljev v Moonshot – podjetju zagotovil 20 tisoč čipov Nvidie za razvoj K3, čeprav ni uradne potrditve, za katero linijo čipov je šlo.

Za povečanje računske moči bo moralo podjetje vložiti v strojno opremo – čipe, strežnike in podatkovne centre. Še letos zato načrtujejo tudi vstop na borzo v Hongkongu, kjer ciljajo na tržno vrednost 50 milijard dolarjev. Kot ostali tekmeci tudi Jang z Moonshotom stremi k razvoju tako imenovane splošne umetne inteligence (AGI), kar pomeni umetne inteligence na ravni človeške inteligence.